ČRNA GROZDNA GNILOBA - GUIGNARDIA BIDWELLII  (ELLIS.) VIALA &RAVAZ

Gostiteljske rastline

Gliva okužuje rastlinske vrste iz družine Vitiaceae, predvsem iz rodov Vitis, Ampelopsis in Parthenocissus. Vitis vinifera je med bolj občutljivimi rastlinskimi vrstami.

Bolezenska znamenja

Gliva okužuje vse zelene rastlinske dele in grozdne jagode. Na mladih listih in poganjkih se najprej pojavijo blede, okroglaste ali podolgovate pege, velike nekaj milimetrov. Ščasoma se povečajo, postanejo opečnato rdeče barve in imajo rjav rob. V pegah se pojavijo črne točke, nespolna trosišča (piknidiji).

Okužene jagode izgledajo kot da bi bile poparjene. Na njih nastanejo rdeče rjave pege, ki se v vlažnem vremenu naglo večajo. Navadno gliva preraste celo jagodo, ta se zgrbanči in posuši. Tudi na njej se oblikujejo piknidiji.

Razvojni krog

Na prezimelih okuženih jagodah se razvijejo spolna trosišča (psevdoteciji). V deževnem vremenu od aprila naprej iz njih bruhajo enocelične askospore, ki povzročajo primarne okužbe. Na okuženem tkivu se nato oblikujejo nespolna trosišča (piknidiji) in v njih enocelične piknospore, ki širijo okužbo po nasadu. Obseg okužb je odvisen od padavin. Okužbe povzročene z askosporami in piknosporami se lahko časovno prekrivajo.

Varstvo

• Obolele grozde oberemo in uničimo.

• Okužene rozge porežemo do zdravega lesa in jih sežgemo.

• Škropimo s priporočenimi fungicidi; največkrat so to bakreni pripravki. Škropimo prej kot za peronosporo vinske trte.

Besedilo: Franci Celar